Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZAMLJEN Jože - Drejče

igralec, šolnik, urednik

(18.3.1910 - 5.4.1967 )

Življenjepis

Rodil se je 18. marca 1910 v Ljubljani, umrl 5. aprila 1967 v Novem mestu. Leta 1931 je maturiral na ljubljanskem učiteljišču in leta 1933 nastopil učiteljsko službo v Šentjerneju, kjer je bil izredno dejaven tudi v številnih društvih.

Avgusta 1941 je postal sekretar šentjernejskega rajonskega odbora OF. Med marcem in majem 1942 je bil zaprt v Novem mestu in Ljubljani, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Junija istega leta je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Drejče. Bil je član okrožnega odbora OF Novo mesto, odgovoren za agitprop in šolstvo ter vodil ilegalno tehniko »Gorjanci«, od jeseni 1944 pa je bil član uredništva »Kmečkega glasa«. Decembra 1944 je bil imenovan za poverjenika za prosveto v Novem mestu.

Po vojni je bil sprva upravnik osnovne, kasneje pa ravnatelj vajenske šole v Novem mestu ter sodeloval pri ustanavljanju Študijske knjižnice, Dolenjskega muzeja, učiteljišča, dijaškega internata in novomeškega gledališča. Bil je uspešen režiser in igralec ter je ustvaril vrsto dobrih kreacij (Kantor v Kralju na Betajnovi). Njegova igra Odločitve je bila leta 1953 uprizorjena v Ljubljani, Kopru in Kranju. Bil je tudi prvi urednik Dolenjskega lista ter organizator kulturnega življenja v Novem mestu. Karel Oražem, nekdanji radijski novinar za Dolenjsko, se prvega urednika Dolenjskega lista spominja takole: »Osrednja oseba v naši pisarni je bil urednik tovariš Drejče. Bil je močne postave, da si kar čutil spoštovanje pred njim. Imel je rezek glas in kdor ga ni poznal, bi lahko sodil o njem, da je robat. To pa je bila samo zunanja podoba. Pokojni Drejče je imel zlato srce. Vedno mi bo ostal v najlepšem spominu.«

Izdelal je številne načrte za spomenike in obeležja NOB po Dolenjski in Beli krajini. Zadnja leta je bil zaposlen v Dolenjskem muzeju kot vodja oddelka NOB. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• DL 1967 št. 14, str.1.
• DL 1967 št. 15, str. 5.
• Zamljen - Drejče: Šentjošt, gnezdo belogardizma na Dolenjskem, str. 3 – s sliko.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Rast V/2000, str. 480.

« Nazaj | natisni