Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZAMEJIC Andrej

nabožni pisatelj

(20.11.1824 - 1.1.1907 )

Življenjepis

R. 20. nov. 1824 na Vrzdencu pri Horjulu, u. 1. jan. 1907 v Ljubljani. Tu je obiskoval gimnazijo, licej in študiral bogoslovje ter bil po ordinaciji (1848) duhovnik in učitelj pri baronu Lichtenbergu v Prapročah pri Grosupljem. Tu je začel pisati v Zgodnjo danico. Nato je poučeval pastoralno bogoslovje v Ljubljani in l. 1880 postal kanonik. Kot prevajalec je sodeloval pri Wolfovi izdaji Sv. pisma in prevedel Nove kuharske bukve, za Vodnikovim drugi kuharski priročnik v slovenščini.

Viri in literatura

  • Kronika slovenskih mest III 1936, str. 2 - slika.
  • SBL 14. zv., str. 762.

Slikovni material

  • Kronika slovenskih mest III 1936, str. 2.

 

« Nazaj | natisni