Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZALOKAR Alojz

ginekolog

(12.2.1887 - 30.10.1944 )

Življenjepis

R. 12. febr. 1887 v Vel. Laščah, u. 30. okt. 1944 v Ljubljani. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Trstu in l. 1907 maturiral. Po študiju medicine na Dunaju je l. 1913 promoviral in se izpopoljnjeval v porodništvu, ginekologiji in kirurgiji. L. 1919 je bil imenovan za profesorja porodništva v Splošni bolnici v Ljubljani, kjer je ostal do smrti. Bil je med soustanovitelji Medicinske fakultete v Ljubljani, po ustanovitvi Bolnice za ženske bolezni in porodništvo pa je postal njen ravnatelj. Bil je med prvimi Slovenci, ki so uvajali načela in načine dela socialne medicine, ter se je udejstvoval tudi kot medicinski pisatelj.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 51.
  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 246 - slika.
  • SBL 14. zv., str. 759-760.

Slikovni material

  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 246.

 

« Nazaj | natisni