Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZAKRAJŠEK - LAVRENČIČ Mileva

glasbenica, igralka

(6.8.1885 - 4.5.1971 )

Življenjepis

R. 6. avg. 1885 v Postojni, u. 4. maja 1971 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskovala v Novem mestu in Ljubljani ter učiteljsko pripravnico v Trstu. Kot 15-letno dekle je vodila v Novem mestu novomeški amaterski orkester ter se učila slikanja pri I. Vavpotiču. Po poroki je živela v Škofji Loki in nastopala kot igralka in režiserka. L. 1919 se je preselila v Maribor, bila med ustanovitelji Glasbene matice in prva violinistka v njenem orkestru, prirejala komorne koncerte, s 40-imi leti postala članica mariborskega Narodnega gledališča ter nastopala kot karakterna igralka do upokojitve. Po vojni je nastopala v filmih (Na svoji zemlji, Koplji pod brezo). Bila je velika igralka, enako uspešna v drami in komediji, v ljudski in salonski igri.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 48 - s sliko.
  • SBL 14. zv., str. 758-759.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 36-37 - s slikama.

Slikovni material

  • ES 15, str. 13.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 36.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 37.

 

« Nazaj | natisni