Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZADNIKAR Marijan

konservator, umetnostni zgodovinar

(27.12.1921 )

Življenjepis

R. 27. dec. 1921 v Novem mestu. Šolal se je v Ljubljani in po maturi l. 1940 študiral umetnostno zgodovino. Med vojno je bil v italijanski internaciji, l. 1949 diplomiral, l. 1955 pa promoviral. V l. 1947-1982 je bil konservator v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izpopolnjeval se je v tujini, veliko potoval po Evropi in predaval v Stockholmu, Uppsali, Gradcu itd. L. 1972 je dobil naziv znanstvenega svetnika. Od l. 1997 je redni član SAZU. Njegovo delo je zelo obsežno, posvečal pa se je predvsem romaniki, v prvi vrsti arhitekturi, zlasti samostanski (Romanika v Sloveniji, Romanska arhitektura na Slovenskem, Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije, Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov, Slovenska znamenja). Svojo življenjsko pot je opisal v spominih Z mojih poti. L. 1991 je prejel nagrado Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 14-15.
  • SBL 14. zv., str. 736-738.

Slikovni material

  • Rast III-IV/2000, str. 363.

 

« Nazaj | natisni