Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

WITSCHL Franc

gozdar, gradbenik

(29.11.1825 - 11.3.1902 )

Življenjepis

R. 29. nov. 1825 v Belču na Češkem, u. 11. mar. 1902 v Srebrničah pri Novem mestu. Študiral je na politehničnem inštitutu v Pragi in bil od l. 1847 gozdarski in gradbeni inženir na posestvu kneza Auersperga v Soteski, od l. 1865 do 1868 pa izvedenec za gozdarske in kmetijske zadeve ter zemljemerstvo pri okrajnem uradu v Kočevju. Nato je postal nadgozdar kneza Windischgrätza na Uncu. Pozneje je služboval v Ljubljani in bil upokojen kot višji gradbeni svetnik. V Ljubljani je projektiral šoli na Grabnu in na Ledini, sodeloval pri projektiranju učiteljišča in načrtoval tudi ceste in vodovode. Napisal je knjigo Navod, kako naj se napravljajo vodnjaki in kapnice (1879).

Viri in literatura

  • ES 15, str. 4.
  • SBL 14. zv., str. 711.

 

« Nazaj | natisni