Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

WILFAN (VILFAN) Hinko

lutkar, publicist, šolnik

(15.7.1908 )

Življenjepis

R. 15. jul. 1908 v Vevčah pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Vevčah in Ljubljani in l. 1931 končal ljubljansko učiteljišče. Po vojni je v Brnu študiral filozofijo, psihologijo in sociologijo. Učiteljeval je med drugim na Lokvici pri Metliki in l. 1942 odšel v partizane, bil član partizanskega lutkovnega gledališča in ga vodil še po osvoboditvi. Po vojni je bil referent pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo in nato poučeval na šolah v Bovcu, na Dolu pri Hrastniku in vajenski šoli kovinarske stroke v Ljubljani. Literarno se je udejstvoval še pred vojno in pisal v Naš rod in Razore, med vojno v brigadni list XV. divizije, po vojni pa v Tovariša, Borca, TV obzorja in Dolenjski list. Leta 1947 je izdal zbirko črtic Skozi trpljenje v lepše življenje, l. 1973 pa zbirko proze iz NOB Veliki petek.

Viri in literatura

  • SBL 14. zv., str. 697.

 

« Nazaj | natisni