Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

WESTER Josip

literarni zgodovinar, planinski pisatelj, šolnik, Trdinov nagrajenec

(11.10.1874 - 6.12.1960 )

Življenjepis

Rodil se je 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki, umrl je 6. decembra 1960 v Ljubljani.

Rodil se je kot sin oskrbnika na gradu Radeljca. Osnovno šolo je obiskoval na Bučki, v Sodražici in Novem mestu, v Ljubljani pa je obiskoval klasično gimnazijo, na kateri je leta 1893 maturiral. V Gradcu je doštudiral slavistiko in klasično filologijo, hkrati se je usposobil za pouk telovadbe na srednji šoli. Nato je krajši čas služboval na gimnazijah v Ljubljani, Ptuju in Novem mestu, dokler ni dobil zaposlitve na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je bil leta 1918 imenovan za ravnatelja gimnazije v Novem mestu, v letih 1921 do 1926 pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani.

Bil je široko razgledan, dober pedagog in strokovnjak v prosvetnih vprašanjih, o čemer je veliko pisal. Napisal je brošuri O naši srednji šoli in Kriza srednje šole, sestavil učni načrt za slovenščino kot učni jezik na gimnaziji idr. Priredil je slovenske čitanke za 2., 3. in 4. razred srednjih šol. K stroki je prispeval tudi z vidika tematike telesne vzgoje. Del svojih šolskih in profesorskih let je opisal v knjigi Novomeški spomini, ki je z uvodom in opombami Janka Jarca izšla leta 1958.

Napisal je tudi veliko literarnozgodovinskih člankov in razprav. S članki o slovenski literaturi in zgodovini se je javljal že od študentskih let, kamor spadajo številne ocene slovenskih leposlovnih del, poročal pa je tudi o delu Slovenskega narodnega gledališča. Veliko je pisal je o delu in življenju Antona Aškerca, s katerim je prijateljeval.

Po upokojitvi se je posvetil planinstvu. Mnogo je potoval po domovini in tujini in spada med najboljše slovenske planinske pisatelje. Največ je objavljal v Planinskem vestniku. Sam ali v sodelovanju je objavil več knjig ali brošur na to temo (Iz domovine in tujine, Izbrani planinski in potopisni spisi …). Zbiral je podatke za slovensko planinsko zgodovino in uredil knjigo Baltazar Hacquet, prvi raziskovalec naših Alp.

Leta 1960 je prejel Trdinovo nagrado. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ES 14, str. 416.
• SBL 14. zv., str. 688-689.

Slikovni material

• Rast III-IV/2000, str. 360.

« Nazaj | natisni