Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VURNIK Stanko

etnolog, muzikolog, prevajalec, umetnostni zgodovinar

(11.4.1898 - 23.3.1932 )

Življenjepis

R. 11. apr. 1898 (sin Mateja V.) v Šentvidu pri Stični, u. 23. mar. 1932 v Ljubljani. Tu je l. 1917 predčasno maturiral, ker je bil mobiliziran. L. 1925 je promoviral iz umetnostne zgodovine in postal kustos v Etnografskem muzeju v Ljubljani. S članki in kritikami je sodeloval v Jutru, Slovencu, Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Kot etnolog je raziskoval ljudsko nošo, zlasti ženska pokrivala, ljudsko stavbarstvo in panjske končnice. Bil je prvi, ki je označil kulturna območja kot sklenjene etnografske enote slogovno sorodnih kulturnih sestavin. Sodeloval je tudi pri uredništvu Etnologa. Pomembno delo je opravil kot muzikolog in se ukvarjal z glasbeno stilistiko in estetiko. Njegovo najpomembnejše delo na tem področju je Uvod v glasbo.

Viri in literatura

  • ES 14, str. 404-405.
  • SBL 14. zv., str. 652-654.
  • SEL, str. 692-693.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni