Dolenjski biografski leksikon
Hitro iskanje
Zahtevno iskanje
Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki
Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.
Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.
Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.
Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.
Kratice in okrajšave
Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.
ČERNIČ Mirko
medicinski pisec
(29.4.1884
- 27.7.1956
)
Življenjepis
R. 29. apr. 1884 v Metliki, u. 27. jul. 1956.
Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, medicino pa študiral v Gradcu in na
Dunaju, kjer je l. 1911 diplomiral. Za kirurgijo se je specializiral na kliniki
prof. Hochenegga. L. 1913 je bil zdravnik prostovoljec v srbsko – bolgarski
vojni. L. 1919 je postal predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice
Maribor in med l. 1919-21 njen upravnik. Bil je začetnik travmatološke panoge
pri nas. Do 1928 je opravljal tudi delo porodničarja in ginekologa. L. 1929 je
v Mariboru zgradil zasebni sanatorij za kirurško zdravljenje. V l. 1932--33 je
vodil kirurški oddelek Obče javne bolnice v Ljubljani. L. 1941 je bil izgnan v
Srbijo in se nato priključil partizanom. Bil je eden izmed pobudnikov
ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani in začetnik slovenskega medicinskega
izrazja. Izdal je več strokovnih publikacij: Klinični besednjak (1941),
Slovenska zdravstvena beseda (1947), Zdravstveni priročnik (1951), Slovenski
zdravstveni besednjak (1957) idr.
(V 225 let novomeške gimnazije, str. 349, je podatek, da je r. 29. V. 1884, u. 27. V. 1956.)
Viri in literatura
- 225 let novomeške gimnazije, str. 349.
- Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. 16.
- Kronika I/1934, str. 246 – slika.
- Kronika mesta Metlike I/1999, str. 94 - s sliko.
- SBL I, str. 93.
- Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon, str. 164.
Slikovni material
- Kronika slovenskih mest I 1934, str. 246.
- Kronika mesta Metlike I 1999, str. 94.
« Nazaj | natisni
