Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VRTAČNIK Milan

spomeničar, šolnik, Žagarjev nagrajenec

(28.7.1906 )

Življenjepis

R. 28. jul. 1906 v Ljubljani. Leta 1928 je končal ljubljansko učiteljišče, poučeval na osnovnih šolah, končal VPŠ v Zagrebu in l. 1937 postal predmetni učitelj v Črnomlju. Kot član OF je bil med vojno v internaciji, se l. 1943 vrnil v Črnomelj in bil v.d. ravnatelja meščanske šole. Po osvoboditvi je bil referent na ministrstvu za prosveto LRS. Kot učiteljiščnik je pisal pesmi in prozo, l. 1947 pa je izdal knjigo Vzgojiteljem novega rodu in sodeloval s pedagoškimi članki v Sodobni pedagogiki, Mladem svetu itd. Veliko je prispeval k posodabljanju pouka na osnovnih šolah. Prejel je spomenico 1941, Žagarjevo nagrado in druga priznanja.

Viri in literatura

  • SBL IV, str. 636.

 

« Nazaj | natisni