Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VOVK Vincencij

dekan, gospodarstvenik

(16.1.1796 - 13.3.1868 )

Življenjepis

R. 16. jan. 1796 v Gradu pri Bledu, u. 13. mar. 1868 v Šentrupertu na Dol. Kot župnik in dekan je služboval v Metliki, nato kot župnik v Šentrupertu na Dolenjskem in povsod pustil sledove svojega dela. V času svojega službovanja v Metliki (1833–1855) je sezidal cerkvi na Suhorju in v Dragatušu in župnišča v obeh krajih ter v Radovici. V Metliki je zgradil moderno sušilnico in osnoval veliko žitnico, iz katere naj bi kmetje ob suši dobivali žito. Prvi je začel na Kranjskem saditi murve, se je ukvarjal s svilogojstvom in zgradil na Veselici najlepšo zidanico. Osnoval je zasebno učilnico, kjer je otroke učil branja. Njegove zasluge v šentruperški župniji v letih 1856–1868 pa je pisatelj Trdina označil takole: ″Šentrupertska cerkev zove se dika in ponos dolenjske krajine … dragoceni svoj veliki oltar in mnoge druge umetnine in urese dobila je za naše dobe po neumornem trudu svojega estetično izobraženega župnika Vincencija Vovka.″

Viri in literatura

  • J. Trdina: ZD III, str. 211, 593.
  • Kronika III/1955 št. 2, str. 108.

 

« Nazaj | natisni