Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VOVK Staša

ljubiteljska igralka, kulturna organizatorka, režiserka, Trdinova nagrajenka

(2.11.1943 - 28.2.2017 )

Življenjepis

Rodila se je 2. novembra 1943 v Novem mestu, v pekovski družini, očetu Stanetu in materi Martini Vovk. Umrla je 28. februarja 2017 v Novem mestu.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Novem mestu in maturirala l. 1962. Po prvi zaposlitvi v novomeškem vrtcu in zatem še na zavodu za zdravstveno in pokojninsko varstvo se je za več kot desetletje zaposlila v Tovarni zdravil Krka, kjer je bila med ustanovitelji Kulturno umetniškega društva Krka, ki mu je predsedovala sedem let, in začetnica dolenjskega knjižnega sejma. Svoje kulturniško poslanstvo je tako ljubiteljsko začela v Krkinem kulturnem društvu in v 70. in 80. letih 20. stoletja v amaterski gledališki skupini Kulturnega društva Dušan Jereb, potem pa ji je ukvarjanje s kulturo postalo poklic. Bila je predsednica skupščine kulturne skupnosti občine Novo mesto, tajnica tedanje kulturne skupnosti občine Novo mesto, direktorica Doma kulture. Od leta 1984 do upokojitve 1999 je vodila nekdanjo Zvezo kulturnih organizacij oz. Zvezo kulturnih društev Novo mesto, po upokojitvi pa je še dve leti aktivno sodelovala pri ustanavljanju območne izpostave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Novem mestu.

Pod okriljem Zveze kulturnih društev Novo mesto je pomagala pri ustanovitvi številnih prepoznavnih društev in zasedb, kot so Mešani pevski zbor Pomlad, simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine, Pihalni orkester Krka, Folklorno društvo Kres in Plesno društvo Terpsihora. Kot velika ljubiteljica likovne umetnosti je pripomogla k ustanovitvi sedaj že tradicionalne likovne delavnice za mlade v Novem mestu, kot gledališčnica pa je sama vodila otroško gledališko skupino in bila glavna najbolj zaslužna pobudnica ustanovitve prvega novomeškega poklicnega gledališča Anton Podbevšek Teater. Kot organizatorka kulturnih dogodkov v Novem mestu je Staša Vovk tako rekoč avtorica blagovne znamke Novomeški poletni večeri pa tudi začetnica tradicionalnega praznovanja 8. februarja s koncerti Glasbene šole Marjana Kozine. V okolju je bila prepoznavna tudi kot odlična interpretka slovenske in svetovne književnosti.

Pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je aktivno sodelovala pri oblikovanju nacionalne kulturne strategije za področje ljubiteljske kulture ter bila še posebej dejavna pri soustvarjanju kulturne politike Novega mesta.

Ukvarjala se je tudi z uredniško in publicistično dejavnostjo. Bila je sourednica publikacij 10 let likovne delavnice za mlade (1999) in Novomeški ustvarjalci – zgodovina za prihodnost (2008), prispevke o Novem mestu in njegovi kulturni dediščini ter kulturni podobi nasploh je objavljala v revijah Rast, Izziv ter zbornikih (npr. Uspešna leta novomeškega gledališča, v Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske, 2000). 12 let je bila tudi predsednica sveta revije Rast ter ustanovna članica Društva Novo mesto, ki ji je leta 2017 postumno podelilo naziv častne članice.

Prejela je Severjevo nagrado (1983), najvišje priznanje za ljubiteljske igralce, zlato Linhartovo značko za igralsko delo in zlato ptico za delo z mladimi. Za svoje uspešno delo na področju ljubiteljske kulture je prejela Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto (2000). Je tudi prejemnica naslova naj meščanka (2002).

Viri in literatura

• DL 7. jan. 1999 št. 1, str. 10 – s sliko.
• DL 21. febr. 2002, str. 32 – s sliko.
• Izziv 15. jun. 2017 št. 1, str. 8 – s sliko.
• Rast 1-2/2015, str. 66-79.
• Osebni podatki.

Slikovni material

• Rast II/2000, str. [217] (foto: Milan Markelj).
• http://tomazlevicar.blogspot.si/2011/10/novomeski-odgovori-stasa-vovk.html. Foto: Tomaž Levičar.

« Nazaj | natisni