Dolenjski biografski leksikon
Hitro iskanje
Zahtevno iskanje
Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki
Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.
Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.
Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.
Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.
Kratice in okrajšave
Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.
VODNIK Valentin
pesnik, slovničar, šolnik, urednik
(3.2.1758
- 8.1.1819
)
Življenjepis
Valentin Vodnik
se je rodil 3. februarja 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Izhajal je iz
kmečko obrtniške družine in bil prvi od desetih otrok. Leta 1768 so ga poslali
k stricu p. Marcelu, frančiškanu v Novem mestu, kjer se je pripravljal za
gimnazijo. Ljubljansko gimnazijo je obiskoval v letih med 1769 in 1775, nato je
vstopil v frančiškanski red. V letih od 1776 do 1778 je v novomeški
frančiškanski šoli študiral filozofijo, od leta 1778 pa je bival v ljubljanskem frančiškanskem samostanu,
kjer je študiral teologijo. Leta 1782 je bil posvečen na otoku Krku. Čez dve
leti je zapustil meniški stan in pričel opravljati duhovniški poklic. Ko je
služboval na Koprivniku nad Bohinjem, se je seznanil z Žigo Zoisem, ki ga je
povabil v svoj razsvetljenski krožek. Leta 1798 je postal učitelj na
ljubljanski gimnaziji.
V času Napoleonovih
Ilirskih provinc je postal ravnatelj na novo urejene nižje gimnazije v
Ljubljani in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po uvedbi šolske reforme je
bil v šolah dovoljen slovenski jezik. Zaradi podpore francoski oblasti in
predvsem zaradi leta 1811 objavljene ode Ilirija
oživljena se je po vrnitvi tega ozemlja pod Avstrijo njegov položaj zelo
poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno
upokojen. Umrl je 8. januarja 1819 v Ljubljani.
Pri svojem
slovstvenem delovanju je izhajal iz narodnoprebudnih in razsvetljenskih
nazorov. Nanj sta vplivala zlasti Marko Pohlin in kasneje Žiga Zois. Prve pesmi
je objavil v almanahu Pisanice, leta 1806 je izdal Pesme za pokušino. Velja za prvega slovenskega pesnika, čeprav
pesništvo obsega manjši delež njegovega ustvarjanja. Zbiral je ljudske pesmi in
prevajal. Uredil je Veliko pratiko in Malo pratiko, kjer je objavil svoje pesmi
in poučne sestavke. Bil je urednik in časnikar prvega slovenskega časopisa
»Lublanske novice«, kjer je objavil svoj daljši prerodni spis Povedanje od slovenskiga jezika. S svojo
publicistiko in prevodi je razvijal slovenski jezik na različnih strokovnih
področjih (Kuharske bukve, Babištvo). Med učbeniki je leta 1809
izdal zgodovino Kranjske, Goriške in Trsta, ki je bila še dolgo v rabi.
Pripravljal je nemško-slovenski slovar in leta 1811 napisal učbenik Pismenost ali gramatika za perve šole.
Viri in literatura
- ES 14, str. 286-288 - s sliko.
- Ribnica skozi stoletja 1982, str. 53 - s sliko.
- SBL 14. zv., str. 509.
Slikovni material
- ES 14, str. 286.
- Knjižnica Mirana Jarca NM
- Ribnica skozi stoletja 1982, str. 53.
« Nazaj | natisni