Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VIRK Florjan

krčmar, Trdinov gospodar

(4.5.1820 - 16.6.1890 )

Življenjepis

R. 4. maja 1820 na Dobu na Gorenjskem, u. 16. jun. 1890 v Bršljinu. Na Reki je spoznal Dolenjko Ano Pirc s Sel pri Straži, ki je na Reki služila, in se z njo poročil. Na Reki je imel krčmo Kod četverih vrata in pri njem je stanoval tudi vdovec Trdina. Ko je moral Virk krčmo zapreti, je kupil na dražbi hišico v Bršljinu in Trdina se je odločil, da po kazenski upokojitvi odide z njim. Odločitev je bila nadvse pomembna, saj brez preselitve na Dolenjsko ne bi bilo znamenitih Trdinovih bajk in povesti iz dolenjskega življenja, s katerimi si je pridobil sloves najboljšega slovenskega stilista svoje dobe. Virkova hišica, v kateri je Trdina preživel prva štiri leta na Dolenjskem, je morala po drugi vojni neizprosno izginiti po volji soldateske.

Viri in literatura

  • K. Bačer: Iz dolenjske preteklosti, str. 71-73.

 

« Nazaj | natisni