Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VIDMAR Josip

akademik, književnik, politik, urednik

(14.10.1895 - 12.4.1992 )

Življenjepis

R. 14. okt. 1895 v Ljubljani, u. 12. apr. 1992 prav tam. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, bil med prvo svetovno vojno v ruskem ujetništvu, po vrnitvi študiral v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani ter l. 1928 diplomiral in se posvetil književnemu delu. Od l. 1934 je bil dramaturg v ljubljanski Drami, sourednik revije Sodobnost in bil l. 1941 med ustanovitelji OF. L. 1942 je odšel v partizane in opravljal vidne politične funkcije. Po vojni je bil predsednik prezidija LRS, od l. 1952 do 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni doktor ljubljanske univerze. Njegovo delo je zelo obsežno in obsega kritike – poleg Levstika velja za najboljšega slovenskega kritika, eseje, prevode iz ruščine, nemščine, francoščine in angleščine. Zanimivo je, da je večji del njegovih knjig izšel v drugi polovici njegovega življenja. Svojevrstno je tudi njegovo memoarsko delo Obrazi.

Viri in literatura

• ES 14, str. 230-231 - s sliko (podatek, da je u. 11. apr. 1992).
• M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. [151] - slika.
• SBL 13. zv., str. 444-451.

Slikovni material

• ES 14, str. 230.
• Rast VI/1999, str. 640.
• M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. [151].

« Nazaj | natisni