Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VESEL Savo

gradbenik, strokovni pisec

(4.4.1921 )

Življenjepis

R. 4. apr. 1921 v Šentvidu pri Stični. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, Ljubljani in Celju. Od l. 1943 je sodeloval v NOB in bil nazadnje šef brigadnega odseka za zveze. L. 1954 je diplomiral na gradbenem oddelku ljubljanske univerze. Od l. 1949 je bil zaposlen na Inštitutu za jeklene konstrukcije TVŠ v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Gentu in Bruslju in postal l. 1963 docent na FAGG. Sodeloval je na strokovnih posvetih, simpozijih in kongresih doma in v tujini in je avtor strokovnih in znanstvenih del ter patentov. Za sodelovanje v NOB je prejel red zaslug za narod III. stopnje.

Viri in literatura

  • Mala splošna enkciklopedija III, str. 628.
  • Univerza II, str. 331.

 

« Nazaj | natisni