Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VARL Bojan

internist

(11.11.1920 - 2002 )

Življenjepis

R. 11. nov. 1920 v Mokronogu, u. apr. 2002. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem, gimnazijo pa v Ljubljani in maturiral l. 1939. Leta 1948 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in služboval na Patološkem anatomskem institutu, postal docent na Medicinski fakulteti, l. 1972 promoviral in postal redni profesor. Izpopolnjeval se je na Dunaju in po vrnitvi vpeljal radioizotopne diagnostične teste za bolezni ščitnice. Izpopolnjeval se je v tujini ter aktivno sodeloval na simpozijih doma in po Evropi. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado za dosežke v medicini, predvsem v patologiji ščitnice. Je avtor številnih strokovnih knjig in učbenikov.

Viri in literatura

  • Delo 20. maja 2002 št. 113, str. 14 – slika.
  • SBL 13. zv., str. 358-359.
  • Zdravniški vestnik 2002 št. 6, str. 392-393 – s sliko.

 

« Nazaj | natisni