Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VARDJAN Miran

fitofiziolog

(1.5.1919 )

Življenjepis

R. 1. maja 1919 v Ložu pri Cerknici. Po osnovni šoli v Starem trgu pri Ložu in maturi na ljubljanski gimnaziji (1937) je služil vojake in po vojni l. 1949 diplomiral na VPŠ. Poučeval je na osnovnih šolah v Skopicah in Sromljah, bil ravnatelj nižje gimnazije v Stični in Litiji, l. 1955 diplomiral iz biologije na ljubljanski univerzi ter l. 1959 promoviral. Leta 1960 je postal docent, nato izredni in redni profesor za fitofiziologijo na Biotehniški fakulteti, opravljal pa je tudi posle direktorja Inštituta za biologijo, se izpopolnjeval v tujini in se udeležil strokovnih simpozijev in kongresov. Je član več mednarodnih strokovnih društev, pisec razprav in učbenikov ter sodelavec domačih in tujih strokovnih časopisov.

Viri in literatura

  • ES 14, str. 137.
  • SBL 13. zv., str. 357-358.

 

« Nazaj | natisni