Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VARDJAN France

hortikulturnik

(10.5.1900 - 2.7.1994 )

Življenjepis

R. 10. maja 1900 v Kočevju, u. 2. jul. 1994 v Leskovcu pri Krškem. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju, pet razredov gimnazije pa v Kočevju. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in poslan na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Po vojni je študiral na višji kmetijski šoli na Češkem in l. 1923 diplomiral. Služboval je v Šentjurju pri Celju, v Krškem, Brežicah, bil med drugim profesor vrtnarstva v Medlogu, Mariboru in Grobljah. Po upokojitvi l. 1963 je predaval vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Bil je oblikovalec vrtov ter pejsaža in plodovit strokovni pisec knjig Vrtnarstvo, Zelenjadarstvo, Sobne, okenske in balkonske rastline itd. S članki je sodeloval v številnih listih in revijah.

Viri in literatura

  • ES 14, str. 137 - s sliko.
  • SBL 13. zv., str. 357.

Slikovni material

  • ES 14, str. 137.

 

« Nazaj | natisni