Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VALVASOR Janez Vajkard (Johan Weichard)

baron, polihistor, risar, založnik, zbiratelj

( - 1693 )

Življenjepis

Krščen 28. maja 1641 v Ljubljani, u. sept. ali okt. 1693 v Krškem (datum 19. sept. ni dokazan), pok. v družinski kapeli v Mediji. Šolal se je na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in se kot prostovoljec udeležil bojev s Turki, obiskal na popotovanjih veliko evropskih držav, po vrnitvi pa je kupil grad Bogenšperk pri Litiji. Tam si je uredil knjižnico, zbirko grafičnih listov in inštrumentov ter stavnico. V bakroreznici je imel zaposlenih nad 10 domačih in tujih mojstrov ter z njihovimi bakrorezi opremil svoje številne knjige. Med njimi zavzema prvo mesto Slava vojvodine Kranjske, v kateri je prikazal zgodovino Kranjske in jo opremil z več kot 500 podobami. Delo obsega 15 knjig v 4 zajetnih zvezkih (izšlo 1689). Zaradi ogromnih stroškov s tem delom je moral posest razprodati in si kupiti hišo v Krškem, kjer je tudi umrl. Od devetih otrok iz prvega zakona jih je pet umrlo v mladih letih. Trije sinovi so bili redovniki. Slavo vojvodine Kranjske je v prejšnjem stoletju ponatisnil novomeški tiskar Janez Krajec. Najobsežnejšo študijo o Valvasorju je napisal dr. Branko Reisp, najboljši poznavalec Valvasorja in njegovega dela. Novomeščanka Tita Kovač Artemis je napisala biografski roman Spomini barona Valvasorja (1973).

Viri in literatura

• ES 14, str. 131-134 - Ekslibris
• SBL 13., str. 345-354.
• Slovenska književnost (CZ 1982), str. 375.

Slikovni material

• ES 14, str. 131.
• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni