Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VALIČ Aleksander Vincenc

filmski igralec, gledališki igralec, spomeničar

(10.2.1919 )

Življenjepis

R. 10. febr. 1919 v Gorici. Po osnovni šoli je končal štiri razrede meščanske šole. Že s 17-imi leti je igral na amaterskem sokolskem odru na Viču in l. 1938 režiral Golarjevo veseloigro Dve nevesti. Po okupaciji je sodeloval v OF in l. 1942 odšel v partizane, kjer se je uveljavil kot recitator, pevec in igralec, opravil v Semiču gledališki tečaj in se pridružil Frontnemu gledališču VII. korpusa. Po vojni je bil član SNG v Trstu in od l. 1947 do upokojitve član SNG v Ljubljani. Gledališko umetnost je širil tudi med mladino. Prejel je vrsto visokih odlikovanj: medaljo za hrabrost, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, nagrado Prešernovega sklada itd. Oblikoval je vrsto komičnih vlog, nastopal pa je tudi na radiu, televiziji in v filmu (Ljubezen na odoru). Je avtor spominov Frontniki (Ljubljana 1980).

Viri in literatura

  • ES 14, str. 129 - s sliko.
  • SBL 13. zv., str. 331-332.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 121-s slikama.

Slikovni material

  • ES 14, str. 129.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 121.

 

« Nazaj | natisni