Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VALENTINČIČ Tone

družbenopolitični delavec

(6.8.1909 - 1.7.1984 )

Življenjepis

R. 6. avg. 1909 v Novem mestu, u. 1. jul. 1984 prav tam. Po osnovni šoli in maturi na novomeški gimnaziji (1931) je študiral pravo, vendar je zaradi socialnih razmer študij opustil in stopil v davčno službo (Črnomelj, Kočevje, Novo mesto). Kot pripadnik Sokola se je l. 1941 vključil v OF in l. 1943 odšel v partizane. Bil je komisar partizanskih bolnišnic Pendirjevka, Ajdovec, Gornji Hrastnik in l. 1944 vodil transport ranjencev na svobodno ozemlje v Dalmaciji. Po vojni je bil tajnik srednje tehniške šole v Ljubljani, od l. 1954 pa je bil v službi občinskega ljudskega odbora Novo mesto.

Viri in literatura

  • DL 32/1981 4. jun. št. 23, str. 17 – s sliko.

 

« Nazaj | natisni