Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VALENTINČIČ Stane

spomeničar, veterinar, zoohigienik

(22.4.1913 - 18.5.1995 )

Življenjepis

R. 22. apr. 1913 (sin Ignacija V.) na gradu Brinje pri Grosupljem, u. 18. maja 1995 v Ljubljani. Po končani klasični gimnaziji je študiral veterino v Zagrebu in l. 1939 diplomiral ter l. 1953 promoviral v Beogradu. Od l. 1940 je bil občinski veterinar v Grosupljem, se vključil v NOB, bil l. 1942 aretiran ter pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na dosmrtno ječo. Po zlomu Italije se je priključil partizanom v Istri, nato odšel v Belo krajino in postal načelnik veterinarskega oddelka pri Glavnem štabu NOV. Po vojni je bil med drugim profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dekan in prodekan. Bil je član številnih mednarodnih strokovnih organizacij in se je udeležil mnogih strokovnih kongresov. Prejel je visoka odlikovanja. S strokovnimi članki je sodeloval v domačih in tujih glasilih.

Viri in literatura

  • ES 14, str. 128.
  • SBL 13. zv., str. 328-329.

 

« Nazaj | natisni