Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VAGAJA Ludvik

šahovski organizator, šolnik

(19.12.1883 - 21.2.1976 )

Življenjepis

R. 19. dec. 1883 v Jesenicah na Dolenjskem, u. 21. febr. 1976 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji je na Dunaju študiral matematiko in fiziko. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran, ujet v Galiciji, kot prostovoljec v srbski diviziji preživel pekel v Dobrudži in preboj na solunski fronti ter po končani vojni prejel odlikovanje s češkim vojnim križem in spomenico za vojno osvobojenje in ujedinjenje. Po vojni je bil profesor na poljanski gimnaziji v Ljubljani, ravnatelj gimnazije v Murski Soboti in v Novem mestu (1932-1939) in bil kot starosta Sokola l. 1939 upokojen. Po drugi svetovni vojni je bil ponovno ravnatelj novomeške gimnazije (1945-1946) in je s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal dvigniti zavod na predvojno raven. Udejstvoval se je tudi kot šahist. L. 1911 je ustanovil Ljubljanski šahovski klub, po prvi vojni pa šahovski klub v Celju in l. 1922 organiziral prvi šahovski turnir pri nas ter šahovski kongres.

Viri in literatura

  • Nedeljski dnevnik 31. jul. 1966 št. 204, str. 3 – s sliko.
  • Slovenski šah (1972), str. 136, 140.

Slikovni material

  • Rast III-IV/1999, str. 376.

 

« Nazaj | natisni