Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

URŠIČ Andrej (Slavko)

časnikar, politični delavec

(17.10.1908 - 31.8.1947 )

Življenjepis

R. 17. okt. 1908 v Kobaridu, 31. avg. 1947 je bil ugrabljen in verjetno ubit. Osnovno šolo je obiskoval v Kobaridu, gimnazijo pa v Novem mestu in l. 1928 maturiral. Pravo je študiral v Ljubljani, bil član jugoslovansko usmerjenega društva Jadran in l. 1943 diplomiral. L. 1935 je bil med ustanovitelji 14-dnevnika Naša misel in med vodilnimi predstavniki organizacije Omladina. Ko je bila l. 1942 ustanovljena Slovenska zveza kot najvišji forum tradicionalnih strank, je bil v njenem plenumu in se umaknil maja 1945 na Koroško, nato v Trst in bil med ustanovitelji tednika Demokracija. Zadnjega avgusta 1947 so ga neznanci v Kobaridu zvabili v zasedo.

Viri in literatura

  • Demokracija 17. jul. 1990 št. 27, str. 8 – slika.
  • ES 16, str. 203-204.
  • Prim. SBL 16. sn., str. 128.

 

« Nazaj | natisni