Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

URH Peter

homilet, prošt

(27.6.1829 - 24.6.1897 )

Življenjepis

R. 27. jun. 1829 v Tržiču na Gor., u. 24. jun. 1897 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Tržiču, gimnazijo pa v Ljubljani, Šentpavlu na Koroškem in ponovno v Ljubljani (matura l. 1850). Tu je študiral tudi bogoslovje in bil ordiniran l. 1853 kot prvi gojenec Alojzijevišča. Služboval je v Postojni, pri sv. Jakobu v Ljubljani, nato kot stolni kaplan in pridigar, v l. 1868–1882 kot kanonik, od 1882 do smrti pa kot prošt in dekan v Novem mestu. Bil je med najbolj iskanimi cerkvenimi govorniki. Prizadeval si je za obnovitev starega župnišča in stolnice v Ljubljani ter proštije v Novem mestu in pritegnil k sodelovanju Ignacija Hladnika kot organista. Dolenjskim kmetom je bil svetovalec pri gospodarjenju v vinogradih in gozdovih.

Viri in literatura

  • SBL 13. zv., str. 304-305.
  • V. Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tržič, str. 333 - slika.

 

« Nazaj | natisni