Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

URBANČIČ Boris

jezikoslovec, politični delavec

(21.12.1913 - 14.8.1998 )

Življenjepis

R. 21. dec. 1913 v Ljubljani, u. 14. avg. 1998 prav tam. Po maturi l. 1932 je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi in l. 1940 diplomiral. Med študijem se je izpopolnjeval v Pragi in bil v letih 1941-1943 lektor za češki jezik na ljubljanski univerzi. V NOB je sodeloval od l. 1941, l. 1943 pa je odšel v partizane ter na osvobojenem ozemlju opravljal razne naloge na področju propagande. Po vojni je bil referent v ministrstvu za prosveto, nato lektor in predavatelj češkega jezika na ljubljanski univerzi. Prevajal je iz češčine, sestavil Češko čitanko za potrebe lektorata, po l. 1959 pa je kot učenec praške lingvistične šole opravil pomembno delo pri raziskovanju našega knjižnega jezika, zlasti pa pisal proti pretiranemu purizmu (tri izdaje knjige O jezikovni kulturi). Bil je tudi član širšega uredniškega odbora za Slovenski pravopis pri SAZU.

Viri in literatura

  • Delo 4. sept. 1998 str. 8.
  • ES 14, str. 83.
  • SBL 13. zv., str. 298-299.

 

« Nazaj | natisni