Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

UDOVIČ Jože

akademik, pesnik, prevajalec

(17.10.1912 - 5.11.1986 )

Življenjepis

R. 17. okt. 1912 v Cerknici, u. 5. nov. 1986 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji v Šentvidu je študiral slavistiko in l. 1940 diplomiral. L. 1942–43 je bil v italijanski internaciji, nato pa do konca vojne v partizanih. Bil je član Znanstvenega inštituta v Beli krajini. Po vojni je bil do l. 1948 uslužbenec v Muzeju NOB, nato pa je živel kot svobodni umetnik in postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot gimnazijec je sodeloval v Domačih vajah, v Mentorju, nato v Domu in svetu in Kocbekovem Dejanju. Tudi v partizanih je pisal pesmi in nekatere izmed njih je Karel Pahor uglasbil (Noč je zbežala že z gora, Prečuden cvet je v grapi črni). S pesmimi je nastopal tudi na Radiu OF in na literarnih večerih v Semiču. Po vojni je izdal pesniški zbirki Ogledalo sanj in Darovi. Z njima je močno vplival na mlajši rod slovenskih pesnikov. Njegovo prevajalsko delo je zelo obsežno. Prevajal je iz nemščine, francoščine, angleščine in srbohrvaščine in prejel več visokih odlikovanj ter Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Viri in literatura

  • ES 14, str. 16-17 - s sliko.
  • Letopis SAZU 1991, str. 162.
  • SBL 13. zv., str. 268-270.

Slikovni material

  • ES 14, str. 17.
  • Rast II/1999, str. 255.

 

« Nazaj | natisni