Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TURK Zdravko

gozdarski strokovnjak

(19.11.1904 - 15.3.1991 )

Življenjepis

R. 19. nov. 1904 v Novem Kotu pri Dragi na Kočevskem, u. 15. mar. 1991 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval doma, en razred gimnazije v Kočevju, nato pa je maturiral na ljubljanski realki (1924). Leta 1930 je diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu in služboval na veleposestvu v Lividragi v Gorskem kotarju, v Čabru, bil v l. 1942 do 1944 interniran na Siciliji, od l. 1944 do 1945 pa je bil v NOB. Po vojni je bil med drugim direktor pri Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu (1948–1949), redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dekan, prodekan in predsednik fakultetnega sveta. Izpopolnjeval se je v tujini, sodeloval na strokovnih kongresih, bil odlikovan z visokimi odlikovanji. Je avtor številnih knjig, člankov in razprav s področja gozdarstva.

Viri in literatura

  • Delo 29. mar. 1991 št. 74, str. 2 – s sliko.
  • ES 13, str. 409.
  • SBL 13. zv., str. 248.

 

« Nazaj | natisni