Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TURK Alojzij

nadškof, publicist

(21.11.1909 - 20.4.1995 )

Življenjepis

R. 21. nov. 1909 v Bršljinu pri Novem mestu, u. 20. apr. 1995 v Ljubljani, pok. 25. apr. v Novem mestu. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Novem mestu (matura l. 1929), študiral bogoslovje v Ljubljani in služboval v Skopju do l. 1938 in ponovno od leta 1942 do 1954, vmes v Bitoli in Strumici. V Ohridu je ustanovil pastoralno središče za tamkajšnjo kolonijo katoličanov, pretežno Dalmatincev. Pod bolgarsko okupacijo je vodil katoliško cerkev v Makedoniji. Od l. 1960 je bil župnik v Beogradu, od l. 1980 pa do upokojitve nadškof. Po prvi vojni je izdajal in večji del sam pisal mesečnik Blagovjest, ki je izhajal v Skopju, Nišu in Beogradu. Je avtor knjige Škof Janez Gnidovec (Ljubljana 1992).

Viri in literatura

  • DL 28. apr. 1995 št. 17, str. 2.
  • ES 13, str. 406 (podatek, da se je r. v Prečni).
  • SBL 13. zv., str. 240.

Slikovni material

  • KRKA: dolina škofov 2011, str. 75

 

« Nazaj | natisni