Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TURK Alojz

literarni zgodovinar

(6.6.1893 - 1.8.1944 )

Življenjepis

Rodil se je 6. junija 1893 v Verdunu pri Stopičah kmetu Francu in Magdaleni, rojeni Papež. Osnovno šolo je sprva obiskoval v Stopičah, kasneje v Novem mestu. Gimnazijo je najprej obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani, v letih od 1910 do 1914 pa v Novem mestu, kjer je opravil maturo. Na Dunaju je študiral slavistiko, germanistiko in klasično filologijo ter leta 1929 v Zagrebu promoviral z disertacijo o Janezu Trdini.

Že med študijem je služboval na novomeški gimnaziji. Kot profesor je nato služboval na Ptuju in v Gospiću, od leta 1930 pa vse do smrti je bil profesor slovenščine in srbohrvaškega jezika na gimnaziji v Novem mestu, s presledkom leta 1932, ko je služboval v Mariboru. Leta 1942 je bil zaprt in interniran v Monigu v Italiji.

Že kot dijak je objavil nekaj pesmi in proze v dijaškem listu Izpod Gorjancev. Udejstvoval se je kot literarni zgodovinar in se ukvarjal predvsem z življenjem in delom Janeza Trdine. Kot literarni zgodovinar je prvič nastopil leta 1923, ko je v Ljubljanskem zvonu objavil članek o članih novomeške Zadruge. Objavljal je sestavke, ki se nanašajo na Prešerna, Levstika, Ketteja, Rudeža, Linharta idr. Krajše članke je objavljal v Časopisu za narodopisje, reviji Življenje in svet ter v Ljubljanskem zvonu.

Pomagal je snovati muzejsko društvo v Novem mestu, dal pobudo za ustanovitev Dolenjskega muzeja in zbiral kulturnozgodovinsko in etnografsko gradivo za muzej. Vzorno je uredil arhiv novomeške gimnazije.

Njegova rokopisna zapuščina tvori jedro rokopisne zbirke v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Poleg številnih prepisov vsebuje tudi korespondenco in arhivalije, ki se nanašajo na Trdino (npr. reški akti), dr. Andreja Vojsko, Dragotina Ketteja, Milana Puglja idr.

Njegov brat, Josip Turk, teolog in cerkveni zgodovinar, je bil zelo plodovit pisatelj in je deloval predvsem na področju cerkvene zgodovine in cerkvene filozofije. Po drugi svetovni vojni je emigriral v ZDA.

Alojz Turk je umrl 1. avgusta 1944 v Novem mestu.

Viri in literatura

• Rast IV/1993, str. 298 – slika.
• SBL 13. zv., str. 239.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni