Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TRUBAR Primož

protestant, protestantski pisatelj

(1508 - 28.6.1586 )

Življenjepis

R. 9.(?) jun. 1508 na Rašici (njegov oče je bil podložnik Turjačanov in cerkveni ključar), u. 28. jun. 1586 v Derendingenu v Nemčiji. S pomočjo škocjanskega župnika in ob soglasju fevdalnega gospoda je okoli leta 1520 je odšel na Reko, da bi si pridobil izobrazbo, potrebno za opravljanje duhovniške službe. Kasneje se je šolal še v Salzburgu, Trstu in na Dunaju. Leta 1530 ga je tržaški škof Bonomo posvetil v duhovnika in poslal za vikarja v Laško, kjer je kmalu zaslovel kot vnet pridigar. V pridigah se je opiral na humanistične in reformacijske ideje. Nato je služboval še v Trstu in Ljubljani. Trubar, ki je slovel kot vsestransko sposoben človek, je bil v začetku leta 1547 kot vikar poslan na Dolenjsko v Šentjernej, da bi gospodarsko uredil tamkajšnjo zanemarjeno župnijo. Kakor povsod, se je tudi tukaj imenitno izkazal. Popravil je župnišče, verjetno postavil mlin in izboljšal poljedelstvo in vinogradništvo. Gotovo si je pridobil tudi veliko verskih somišljenikov, saj izročilo pravi, da so Šentjernej še dolgo poslej imenovali »luteranska vas«. A ker se je škof Urban Textor odločil, da bo v svoji škofiji obračunal s protestantskimi duhovniki, je moral Trubar že leta 1548 zapustiti Kranjsko. V pregnanstvu (Nürnberg, Rothenburg, Kempten, Urach) je za širjenje protestantizma med rojaki poskrbel s pisano besedo. V Urachu je za tiskanje ustanovil biblijski zavod. Leta 1561 se je vrnil v Ljubljano, a je zaradi izdaje Cerkovne ordninge (1564) moral ponovno v izgnanstvo v Nemčijo, najprej v Tübingen, nato v Lauffen in končno v Derendingen, kjer je ostal do smrti 28. junija 1586. Trubar velja za začetnika slovenske književnosti in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, v katerem je bilo sprva, poleg germanizmov, precej dolenjskih posebnosti, saj je hotel biti Trubar čim bolj domač, pogovoren in učinkovit. Kot vodja protestantske cerkve je napisal nad 20 knjig, med njimi tudi prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem (l. 1550), prevajal sveto pismo, izdal slovenski koledar, pesmarice in druge nabožne knjige, uvedel črkopis bohoričico in skrbel tudi za šolstvo. Od leta 1955 se po njem imenuje ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ES 13, str. 372-378 - s sliko.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 122 - portret.
• SBL 13. zv., str. 206.
• Tončič L.: Novomeške ulice 1994, str. 88

Slikovni material

• ES 13, str. 373.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 122.

« Nazaj | natisni