Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TROŠT Janko

etnograf, lutkar, šolnik

(20.1.1894 - 20.8.1975 )

Življenjepis

R. 20. jan. 1894 v Razdrtem pri Postojni, u. 20. avg. 1975 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je opravil tečaj za meščanskošolskega učitelja, etnografski tečaj pri državnem muzeju, 1948 pa še konservatorski tečaj. Učiteljeval je na šmihelski šoli v Novem mestu, v Loškem Potoku, Mariboru, Idriji in bil v Ribnici kot ravnatelj šole l. 1951 upokojen. Izdal je Zemljevid kočevskega okraja (1939), zbiral topografsko gradivo za Kočevsko ter za umetnostno topografijo Kočevske, zbiral tudi primere ljudskih okraskov na lesu, kovinah, pohištvu in stavbarstvu (zbirka je l. 1944 zgorela), organiziral lutkovne predstave itd., bil slikar samouk in glasbenik, kar kaže njegovo izjemno nadarjenost in neizčrpno delavnost.

Viri in literatura

  • Delo 16/1974, 18. jan. št. 14, str. 12.
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 54 - s sliko.
  • SBL 12. zv., str. 189.

Slikovni material

  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 54.

 

« Nazaj | natisni