Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TROHA Veljko

pedagog, Trdinov nagrajenec

(30.10.1934 )

Življenjepis

R. 30. okt. 1934 v Kranjcih na Hrvaškem. Po nižji gimnaziji v Kočevju se je vpisal na novomeško učiteljišče, l. 1954 maturiral in nekaj časa učiteljeval. Nato je diplomiral iz pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se izpopolnjeval v Kanadi, Angliji in na Poljskem, l. 1977 magistriral in sredi 80. let promoviral. Vmes je bil profesor in šest let ravnatelj novomeškega učiteljišča ter gimnazije, nato direktor Pedagoškega Inštituta v Ljubljani ter profesor teorije vzgoje na Pedagoški fakulteti do upokojitve l. 1998. Poleg tega je sodeloval na jugoslovanskih kongresih pedagogov in s članki v strokovnih listih in zbornikih.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 348.
  • Univerza v Ljubljani III–2, str. 1341.

Slikovni material

  • Rast I/1999, str. 137.

 

« Nazaj | natisni