Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TRENZ Anton Feliks

graščak, Prešernov znanec

(1802 - 25.4.1882 )

Življenjepis

R. ok. 1802 na Draškovcu pri Šentjerneju, u. 25. apr. 1882 prav tam. Bil je sin Antona Trenza, lastnika graščine (po 2. svetovni vojni po nemarnosti porušene in porabljene za posutje cest). Nekaj časa je študiral v Mariboru, od 5. razreda dalje v Ljubljani in odšel l. 1819 na Dunaj študirat pravo. Tam mu je pesnik Prešeren pokazal zvezek svojih prvih pesmi, o katerih niti pesnikov prijatelj Čop ni bil poučen. Trenz mu je svetoval, naj pesmi pokaže učenjaku Kopitarju, s katerim se je Trenz poznal morda preko Rudeževih, lastnikov sosednjega Gracarjevega turna. Kmalu zatem je Trenz zbolel na umu in baje je Prešeren bolnega znanca obiskoval, kadar je hodil k prijatelju Andreju Smoletu na njegov Prežek.

Viri in literatura

  • F. Kidrič: Prešernov album, str. 280.

 

« Nazaj | natisni