Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TREBŠE - ŠTOLFA Ljudmila

družbenopolitična delavka, prosvetna delavka

(13.4.1938 )

Življenjepis

R. 13. apr. 1938 v Zidanem Mostu. Šolala se je v rojstnem kraju, v Radečah in Celju, kjer je končala srednjo ekonomsko šolo, l. 1959 pa še učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je na osnovnih šolah na Dolah in v Litiji, študirala angleščino in ruščino, se izpopolnjevala v ZDA in končala III. stopnjo lingvistike v New Yorku ter opravila magisterij. L. 1970 se je vrnila v domovino, bila strokovna sodelavka pri Univ. komiteju ZKS, ravnateljica Pokrajinskega arhiva v Kopru in zunanja sodelavka Znanstvenega instituta FF v Ljubljani. Njeno obsežno publicistično delo obravnava znanstveno sodelovanje z deželami v razvoju, arhivistiko, delovanje slovenskih izseljencev, posebno Primorcev itd. Je tudi simultana prevajalka.

Viri in literatura

  • Prim. SBL 16. sn., str. 53.

 

« Nazaj | natisni