Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TRDINA Janez

etnograf, pisatelj, zgodovinar

(29.5.1830 - 14.7.1905 )

Življenjepis

Rodil se je 29. maja 1830 v Mengšu na Gorenjskem. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu (1850-1853) in na Reki, kjer je bil l. 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Tako se je s sedemintridesetimi leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, prehodil večinoma peš Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Pisal je zelo lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe. Janez Trdina je umrl 14. julija 1905, pokopan je na pokopališču v Ločni. V spomin nanj je bil na pobudo prof. Ferdinanda Seidla leta 1921 najvišji vrh Gorjancev preimenovan v Trdinov vrh. Po njem se imenuje tudi nagrada Mestne občine Novo mesto, ki se podeljuje občanom za dosežke pomembnejših trajnih uspehov na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju.

Trdinovo Zbrano delo obsega dvanajst knjig, ki jih je opremil prof. Janez Logar s temeljitimi, izčrpnimi opombami in tako opravil delo, ki ga je pred njim pripravljal, a ne dokončal dr. Alojz Turk, novomeški gimnazijski profesor. Dela: Zgodovina slovenskega naroda (1866), Moje življenje, Verske bajke na Dolenjskem, Izprehod v Belo krajino, Bachovi huzarji in Iliri (spomini na Trdinovo službovanje na Hrvaškem) itd. Po drugi vojni smo v knjižni izdaji dobili tudi Trdinove zapiske s potovanj pod naslovom: Podobe prednikov. Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879. I–III. Ljubljana, Založba Krt, 1985.

V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo velik del njegove osebne in literarne zapuščine. Na prvem mestu je nedvomno njegova knjižna zapuščina, tj. vse knjižne izdaje njegovih del od prvih natisnjenih do zadnjih, pomembne so tudi vse revijalne objave (npr. Bajke in povesti o Gorjancih so bile prvič objavljene v Ljubljanskem zvonu), posebno pozornost pa si zasluži njegova rokopisna zapuščina, ki obsega nekaj del v rokopisih, originalne dokumente iz njegovega življenja (npr. zapuščinski akt) in del korespondence, nadalje slikovna zbirka s poudarkom na novomeškem obdobju (njegova edina znana fotografija, umetniške upodobitve, novomeške hiše, v katerih je pisatelj živel …).

Viri in literatura

• ES 13, str. 319-321 - s sliko.
• SBL 12 zv., str. 163.

Slikovni material

• ES 13, str. 320.
• Rast I/1999, str. [135] (Elo Justin, lesorez).

« Nazaj | natisni