Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TORKAR Matija

nabožni pisatelj

(17.2.1832 - 29.3.1902 )

Življenjepis

R. 17. febr. 1832 v Zasipu pri Bledu, u. 29. mar. 1902 na Raki na Dolenjskem. Po končani gimnaziji in bogoslovju v Ljubljani je bil l. 1855 ordiniran in je kot duhovnik služboval med drugim v Dol. Ajdovcu, Šentlovrencu, Črnomlju, Žužemberku, na Raki, v Mozlju na Kočevskem. Od l. 1900 je kot upokojenec živel na Raki. S pesmimi in prozo je sodeloval v Novicah in Zgodnji danici, znan pa je bil zlasti kot odličen cerkveni govornik in pisec 3. in 4. dela Življenja svetnikov in svetnic božjih, s čimer je zaključil med ljudstvom priljubljeno delo Jožefa Rogača.

Viri in literatura

  • SBL IV, str. 146.

 

« Nazaj | natisni