Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TOPORIŠIČ Jože (Jožef)

jezikoslovec, literarni zgodovinar, slovničar, urednik

(11.10.1926 - 9.12.2014 )

Življenjepis

Rojen 11. okt. 1926 na Mostecu pri Brežicah, umrl 9. dec. 2014 v Ljubljani. Med drugo vojno je bil v izgnanstvu v Šleziji in na Poljskem. Po vojni je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru (1947), diplomiral na ljubljanski slavistiki 1952, kot štipendist študiral fonetiko v Hamburgu, bil v š. l. 1953/54 profesorski pripravnik na novomeški gimnaziji, nato lektor na zagrebški univerzi in l. 1963 v Ljubljani doktoriral. Od l. 1965 je redni profesor knjižnega jezika na ljubljanski univerzi, član jugoslovanskih in mednarodnih strokovnih organizacij, urednik Slavistične revije, dopisni član SAZU itd. Je avtor številnih člankov, razprav in knjig o slovenskem jeziku ter učnih knjig, ki zadevajo skoraj vsa področja knjižnega jezika. Predaval je na številnih tujih univerzah in bil gostujoči profesor na tujih univerzah.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 293-294 - s sliko.
  • Sandi Sitar: Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 242-243 - s sliko.
  • SBL IV, str. 143.
  • Slovenska književnost (CZ, 1982), str. 362.

Slikovni material

  • ES 13, str. 294.
  • Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 242.

 

« Nazaj | natisni