Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TOMŠIČ (BERNOT) Vida

družbenopolitična delavka, narodna herojinja

(26.6.1913 - 10.12.1998 )

Življenjepis

R. 26. jun. 1913 v Ljubljani, u. 10. dec. 1998 v Ljubljani. Šolala se je v Ljubljani in l. 1941 diplomirala na Pravni fakulteti. Zaradi komunističnega delovanja je bila l. 1934 obsojena na 9 mesecev zapora. L. 1937 se je poročila z revolucionarjem Tonetom Tomšičem. Pred 2. svetovno vojno je bila instruktor CK KPS v belokranjskem in dolenjskem okrožju. L. 1942 je bila obsojena na 25 let ječe, se ob zlomu Italije iz Barija vrnila v Slovenijo in bila izvoljena v SNOS. Po vojni je bila na vodilnih mestih v upravno-oblastnih organih, članica Izvršnega sveta LRS, predsednica Zbora narodov skupščine SFRJ itd. Ukvarjala se je predvsem s problematiko slovenske žene in družine in je o tem tudi veliko pisala. Poleg številnih tujih in domačih visokih odlikovanj je prejela spomenico 1941 in bila l. 1953 proglašena za narodno herojinjo.

Viri in literatura

  • Branko Marušič: Sto slovenskih politikov 2002, str. 194-195 - s sliko.
  • ES 13, str. 286 - s sliko.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 270 - s sliko.
  • SBL IV, str. 136.

Slikovni material

  • ES 13, str. 286.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 270.
  • Sto slovenskih politikov 2002, str. 194.

 

« Nazaj | natisni