Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

COSTA Etbin Henrik

pisatelj, politik

(18.10.1832 - 28.1.1875 )

Življenjepis

R. 18. okt. 1832 v Novem mestu, u. 28. jan. 1875 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1848. L. 1850 je odšel v Gradec študirat pravo; l. 1853 je doktoriral iz filozofije in l. 1855 iz prava. L. 1869 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Njegov hitri politični vzpon se je začel z začetkom ustavnega življenja. Bil je poslanec kranjskega deželnega zbora v kmečki kuriji (1864–1873), namestnik deželnega glavarja (1867), poslanec v državnem zboru (1864–1868), ljubljanski župan (1864–1868). L. 1867 je bil izvoljen za častnega meščana; istega leta ga je vlada odstavila kot župana zaradi pretepov med turnarji in sokoli. Bil je prvi starosta Južnega sokola v l. 1863–1867 in od l. 1868 do smrti predsednik Slovenske matice. Njegova zapuščina obsega preko 300 člankov in drugih del, ki pa nimajo trajnejše vrednosti. Sestavljal je tudi slovensko bibliografijo 1868–1873 kot nekako dopolnilo in nadaljevanje njegovih bibliografskih sestavkov v MHK [Mitteil. des hist. Vereneines f. Krain]. Dragocena sta bil njegov arhiv in knjižnica. Velik del njegovega arhiva je ohranjen v NUK in Arhivu Slovenije. Knjižnica z delom arhiva je bila kmalu po njegovi smrti dana v petrograjsko knjižnico.

Viri in literatura

• Branko Marušič: Sto slovenskih politikov 2002, str. 42-43 - s sliko.
• ES 2, str. 82-83 – s sliko.
• SBL I, str. 85-86.

Slikovni material

• Knjižnica Mirna Jarca NM
• Sto slovenskih politikov 2002, str. 42.

« Nazaj | natisni