Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

CORONINI Alfred

politik

(5.8.1846 - 12.12.1921 )

Življenjepis

R. 5. avg. 1846 v Boštanju, u. 12. dec. 1921 v Gorici. Pripadal je kromberški veji Coroninijev. L. 1891 in 1897 je bil izvoljen v državni zbor, l. 1893 in 1895 pa v deželni zbor. L. 1899 je odložil oba mandata, potem ko je nastal spor med slovenskimi goriškimi poslanci. Na volilnem shodu na Goričici pri Rebku je sprejel državnozborski mandat, čeprav ni kandidiral, in ga obdržal do razpusta parlamenta l. 1900. V deželnem zboru je bil član slovenskega kluba. Bil je odbornik goriškega političnega društva Sloga in po razdoru pristaš A. Gregorčiča. Kot deželni in državni poslanec je dosegel, da je vlada podprla gradnjo vipavske železnice; deloval je v dobro slovenskega šolstva. Bil je soustanovitelj Centralne posojilnice v Gorici in je z večjim posojilom podprl Šolski dom. V zadnjem desetletju 19. stoletja je bil vodilni slovenski politik na Goriškem poleg A. Gregorčiča in H. Tume.

Viri in literatura

  • ES 2, str. 82.
  • SBL I, str. 84.

 

« Nazaj | natisni