Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TIRAN Jože

igralec, režiser

(10.1.1920 - 20.3.1965 )

Življenjepis

R. 10. jan. 1920 v Ljubljani, u. 20. mar. 1965 v Babni Gori pri Polhovem Gradcu, pok. v Dvoru. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in obenem študiral solo petje ter dramsko igro pri prof. Šestu. L. 1941 se je vključil v OF, bil v italijanski internaciji in l. 1943 kot prvi slovenski igralec odšel v partizane. L. 1944 je postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bil igralec in lektor v SNG v Trstu, nato igralec in režiser v ljubljanski Drami, leta 1949 pa je postal ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega. Že pred vojno je pokazal lep igralski in režiserski talent, zlasti pa recitacijski dar. Odigral je vrsto dramskih vlog in razvil pri nas predstave dotlej malo gojene zvrsti umetniške pripovedi, s katero si je pridobil največ priznanj. Leta 1963 je bil izvoljen za poslanca v skupščino SRS. Za umetniško pripoved Cankarjeve Bele krizanteme je l. 1950 prejel Prešernovo nagrado.

Viri in literatura

• ES 13, str. 255.
• SBL IV, str. 89.
• Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 122-123 - s slikama.

Slikovni material

• Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 122.
• Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 123.

« Nazaj | natisni