Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TEPINA Marjan

arhitekt, urbanist

(7.4.1913 - 2004 )

Življenjepis

R. 7. apr. 1913 v Ljubljani, u. l. 2004. Tu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo ter l. 1931 maturiral. L. 1936 je diplomiral pri Plečniku na oddelku za arhitekturo na ljubljanski univerzi, se izpopolnjeval v Parizu in l. 1943 odšel v partizane. Tu je urejal glasilo Naša vojska in bil načelnik odseka za gradnjo pri SNOSu v Črnomlju. Po vojni je bil v službi pri vladi SRS, nato pri izvršnem svetu SRS, direktor Zveznega urada za urbanizem v Beogradu, generalni konzul v Trstu, nato pa direktor Urbanističnega instituta ter ljubljanski župan. Kot arhitekt se je udeležil mnogih natečajev in prejel nagrade. Leta 1976 je dosegel doktorat znanosti.

Viri in literatura

  • Delo 1. sept. 2004 št. 204, str. 9.
  • ES 13, str. 234-235.
  • SBL IV. str. 53.

 

« Nazaj | natisni