Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TAVČAR Ivan

pisatelj, politik

(28.8.1851 - 19.2.1923 )

Življenjepis

Rojen je bil 28. avgusta 1851v Poljanah nad Škofjo Loko v kajžarski hiši. Osnovno šolo je obiskoval v Poljanah in v Ljubljani, gimnazijo pa v Ljubljani in Novem mestu (4. in 5. razred), ki je takrat v narodnostnem oziru spadalo med nacionalno najbolj prebujena mesta na Kranjskem. V letih 1867-68 je bival pri stricu Antonu Tavčarju, takrat župniku na Raki. V Novem mestu je kot dijak bival na Tesarski ulici (danes Kosova ulica) in pri znani novomeški dijaški gospodinji Tengerjevi, ki je stanovala v dvoriščnem delu Bergmanove hiše na Glavnem trgu.

Po maturi na ljubljanski gimnaziji je na Dunaju študiral pravo. Leta 1884 je postal samostojni odvetnik in se je posvetil tudi političnemu delovanju. Bil je eden vodilnih meščanskih politikov. Po Jurčičevi smrti (1881) je prevzel souredništvo časopisa Slovenski narod, bil je tudi predsednik Narodne tiskarne. Postal je odbornik občinskega sveta, deželni poslanec, poslanec v državnem zboru na Dunaju, ljubljanski podžupan in kasneje župan (1912–1921). Bil je med soustanovitelji Mestne hranilnice ljubljanske in Ljubljanske kreditne banke. Na podlagi tega je imel pomembne zveze z južnoslovanskimi gospodarstveniki.

Kot politik in mecen je predsedoval številnim društvom oz. v njih javno sodeloval (Dramatično društvo, Ljubljanski sokol, Kmetijska družba, Slovenska matica, Pisateljsko podporno društvo, Pravnik…).

Literarne prispevke je začel objavljati že v dijaških listih. Posamezni literarni zgodovinarji ga uvrščajo med največje pisatelje slovenskega realizma, vendar so v Tavčarjevi prozi močno prisotne prvine romantike. Mladostna proza kaže na vpliv domačih (Jurčič, Stritar) in nemških pripovednikov. Snov je zajemal iz zgodovine, največ iz vaško-grajskega sveta, delno iz mestnega, ljudskemu izročilu se je izognil. Iz prvega obdobja so znana dela : Otok in Struga (novomeško okolje), Mlada leta, Gospa Amalija… Kasneje, po letu 1976, je opustil grajske in romantične zgodbe in se obrnil h kmečkemu življenju in zgodovinskemu dogajanju: Med gorami, cikel V Zali, povest Cvetje v jeseni, Vita vitae meae, kjer prikaže protireformacijski čas, Grajski pisar, roman Izza kongresa - čas kongresnega leta 1921… Njegovo najpomembnejše delo je Visoška kronika, zgodovinski roman 17. stoletja, o času tridesetletne vojne (1919). Zanimiva pa je tudi njegova satirična utopija, naperjena zoper škofa Mahniča in klerikalizem 4000.

Umrl je 19. februarja 1923 v Ljubljani, pokopan je v grobnici na Visokem. 

Po njem se od leta 1972 imenuje ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ES 13, str. 191-192 - s sliko.
• Kronika slovenskih mest II 1935, str. 83 - slika.
• SBL IV, str. 30.
• Slovenska književnost, 1996; str. 467
• Branko Berčič: Mladost Ivana Tavčarja

Slikovni material

• ES 13, str. 191.
• Kronika slovenskih mest II 1935, str. 83.

« Nazaj | natisni