Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TAUFER Vida

pesnica

(15.6.1903 - 18.10.1966 )

Življenjepis

R. 15. jun. 1903 v Toplicah pri Zagorju, u. 18. okt. 1966 na Bokalcah pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Zagorju, 3.–6. razred liceja pa v Ljubljani, zbolela, odšla v Maribor in tam maturirala na učiteljišču (1923). Učiteljevala je v Zagorju (1923–28) in Stični (1928–44), po osvoboditvi pa je bila referentka v kulturnem oddelku ministrstva za prosveto v Ljubljani. Pesnikovati je začela v srednji šoli in objavljala v Preporodu, Kresu, Treh labodih, Domu in svetu in Ljubljanskem zvonu ter l. 1938 izdala zbirko Veje v vetru. Po vojni sta izšli zbirki Izbrani listi in Svetli sadovi. Njene pesmi so prevedene v češčino, slovaščino, angleščino in italijanščino. Pred vojno je veljala za našo najboljšo pesnico poleg Vide Jerajeve in Lili Novy.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 189.
  • SBL IV, str. 13.

 

« Nazaj | natisni