Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TANDLER Konstantin

knjigotržec, tiskar

(5.2.1823 )

Življenjepis

R. 5. febr. 1823 (sin Henrika T.) v Novem mestu, u. verjetno v Gradcu. Ko je postal polnoleten, je skupaj z materjo Marijo vodil tiskarno. Kasneje se je posvetil trgovini s knjigami in papirjem. Najpomembnejši tisk v njegovem času je bil v slovenskem duhu, vendar zaradi takratnih razmer v nemškem jeziku pisani Sloveniens Blatt, ki ga je urejal aktuar Franc Polak. Konstantin je v svoji knjigarni tudi izposojal nemške in slovenske knjige, še preden je bila v Novem mestu ustanovljena javna knjižnica (1865). Zadnji Konstantinov tisk je verjetno “Smrtna obsodba”, natisnjena ob zadnjem javnem obešanju v Novem mestu l. 1865, kjer pa ne gre za sodni obrazec, ampak za priložnostni Tandlerjev tisk ob dogodkih, ki so vznemirili dolenjsko javnost. Okoli l. 1868 je Konstantin tiskarno opustil in se preselil v Gradec.

Viri in literatura

• K. Bačer: Iz dolenjske preteklosti, str. 60, 64 /op. 2/.
• L. Tončič: Tiskarstvo na Dolenjskem, str. 35, 39.
• SBL IV, str. 6.

« Nazaj | natisni