Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠVARA Dušan - Dule

generalpodpolkovnik, spomeničar

(20.7.1918 )

Življenjepis

R. 20. jul. 1918 v Rakitniku pri Postojni. Živi v Ljubljani. V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Po končani strojni šoli vojne mornarice v Kumborju v Boki Kotorski je služboval na vojnih ladjah, se po razsulu stare Jugoslavije vrnil k staršem v Novo mesto, sodeloval v OF in l. 1942 s 26-imi prvoborci odšel v partizane. Bil je komandant bataljona Zahodnodolenjskega odreda in Krškega odreda, bil pri napadu na Žužemberk julija 1943 ranjen, odšel kot komandant Prešernove brigade na Primorsko, postal komandant Triglavske divizije in načelnik štaba 30. divizije IX. korpusa. Po vojni je končal v Beogradu Višjo vojno akademijo in Višjo vojaško bojno šolo, predaval 8 let na Višji vojaški akademiji itd. Med visokimi odlikovanji je prejel tudi red bratstva in enotnosti z zlatim vencem in spomenico 1941. Med drugim je avtor publikacije o atomskem orožju.

Viri in literatura

  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 372, 587 - slika.
  • Prim. SBL 20. sn., str. 842.

Slikovni material

  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 372.
  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 587.

 

« Nazaj | natisni