Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠUŠTERŠIČ Ivan

politik

(29.5.1863 - 7.10.1925 )

Življenjepis

R. 29. maja 1863 v Ribnici, u. 7. okt. 1925 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in Ljubljani, diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju in promoviral l. 1889 v Gradcu. Kot odvetnik v Ljubljani in kandidat Katoliške narodne stranke je bil izvoljen v dunajski državni zbor, od l. 1901 pa je bil tudi poslanec deželnega zbora v Ljubljani in od l. 1912 do 1918 kranjski deželni glavar. Po prevratu se je umaknil iz političnega življenja. V politiki je zagovarjal združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin pod žezlom habsburške dinastije. Spada med najpomembnejše slovenske politike in pod njegovim vodstvom so slovenski poslanci v državnem zboru na Dunaju uživali velik ugled.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 169-171 - s sliko.
  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 75 - slika.
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 43-44 - s sliko.
  • SBL III, str. 731.

Slikovni material

  • ES 13, str. 170.
  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 75.
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 43.

 

« Nazaj | natisni